Pisma podpore

Pisma podpore ob nedavnih grožnjah z izselitvijo:

Fakulteta za socialno delo UL, Javno pismo Javno pismo Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvu za kulturo

... Republiko Slovenijo mednarodni dokumenti zavezujejo k dezinstitucionalizaciji, torej prehodu iz institucionalnih v skupnostne oblike oskrbe. Če bi kdo moral zapreti svoja vrata v 30 dneh, je to zavod Hrastovec, ki bi se moral nemudoma preoblikovati v skupnostne službe. Seliti bi se morali uporabniki zavoda, saj je njihova pravica živeti v skupnosti, Muzej norosti pa mora ostati v izpraznjenih institucionalnih prostorih, saj ti delujejo kot ojačevalec za močna sporočila, ki jih predstavlja Muzej norosti. ...
preberite celotno pismo

Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Poziv javnosti proti zapiranju Muzeja norosti na Gradu Cmurek – Država mora poskrbeti za svojo kulturno dediščino

Prejšnji teden se je trenutni upravljavec Gradu Cmurek, Socialno varstveni zavod Hrastovec, čez noč in brez opozorila odločil prekiniti sporazum, po katerem je zavodu Muzej norosti dovoljeval souporabo nekaj prostorov na gradu za njegove dejavnosti.

Ker smo raziskovalci in raziskovalke, profesorji in profesorice ter študentje in študentke na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sodelovali in sodelovale pri postavitvi razstave na gradu, smo to sporočilo doživeli kot hladen tuš, ki daje v nič tudi naše delo. Naši študentje in študentke so pod mentorstvom enega vodilnih slovenskih muzeologov, dr. Jožeta Hudalesa, postavili razstavo, s katero so prikazali različne vidike življenja v zaprti instituciji, ki se je nekoč imenovala Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec-Trate. Postavitev te razstave ter celotno pripoved o tej instituciji je bilo mogoče nedavno videti v dokumentarnem filmu Amirja Muratovića Muzej norosti. Razstava je bila postavljena prav za tistimi zidovi, v katere so natlačili ljudi, obsojene na družbeni neobstoj. Kje pa naj Muzej norosti razstavlja, če ne v prostorih, v katerih so do leta 2004 trpeli “duševno in živčno bolni”? Naj postavijo svojo razstavo v prenatrpan grad v Hrastovcu?

S tem dejanjem so odgovorni v naši državi še enkrat pokazali, da jim ni mar ne za materialno ne za nematerialno kulturno dediščino svojega ljudstva. Država, ki bi morala kot lastnica gradu Zgornji Cmurek že zdavnaj poskrbeti, da bi ta impozantna srednjeveška arhitektura postala spomenik nacionalnega pomena in zanjo tudi ustrezno poskrbeti, se svoje lastne dediščine, še posebej če se ta nahaja daleč od horizonta prestolnice, očitno ne zaveda. Morda tudi noče. Ne zaveda se tudi pomena ohranjanja spomina na nečloveške razmere v zaprtih institucijah ter ozaveščanja novih generacij, da zapiranje “duševno in živčno bolnih” ljudi pač ni najbolj prijazna popotnica v nove čase.

Morda pa komu od odgovornih ni prav do tega, da bi na gradu Cmurek kot integralni del Muzeja norosti zaživel tudi evropski center za deinstitucionalizacijo, ki bo opozarjal na to, da je v 21. stoletju nastopil čas konca zaprtih institucij. Konec koncev je prav pandemija pokazala, kako nečloveške in življenjsko nevarne so institucije, v katere zapremo večje število ljudi in jih odrežemo od družbenih stikov.

Od države pričakujemo, da bo odgovorno ravnala s svojo dediščino. Če morda Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ne prepoznava svoje odgovornosti za ohranjanje kulturne dediščine in spomina s področja svojega delovanja ter, kot smo brali v časopisju, bojda podpira Zavod Hrastovec, ki se hoče “znebiti” cmureškega bremena, potem naj ustrezni organi slovenske države končno enkrat že razglasijo Grad Cmurek za spomenik državnega pomena – da tega še ni naredila, je že tako ali tako neverjetna malomarnost – nato pa ga preda v upravljanje nekomu, ki bo zidovom dediščine vdahnil novo življenje, v korist lokalni, s tem pa tudi celotni slovenski skupnosti.

Društvo Vesele nogice, Pismo podpore Muzeju norosti pri reševanju dolgoročnega statusa gradu Cmurek

... Grad Cmurek vidimo kot pomemben zgodovinsko kulturni spomenik, ki širšo javnost opominja o nesprejemljivosti institucionalnih storitev, ki so na škodo ljudem ter je pomemben prostor spominjanja in opominjanja, da je potrebno takšne oblike institucij ukiniti in da le-te ne smejo nikoli več obstajati. ...

preberite celotno pismo podpore

Društvo Svizci, Pismo podpore delovanju Muzeju norosti

... Skrb, varovanje in udejanjanje človekovih pravic družbeno ranljive skupine, tj. ljudi s težavami v duševnem zdravju, je "legitimacija" celotne družbe, ki ima pomembno večplastno korist vseh; dostojanstvo in človečnost ter večplastno kratkoročno in dolgoročno družbeno korist. ...

preberite celotno pismo

Pismo podpore Nade Trzan-Herman

Spoštovani,

upam, da bo muzej ostal "pri življenju" in da bo muzejska stroka našla način in denar za delovanje tega enkratnega muzeja.

 

Sem upokojena farmacevtka in nekaj časa sem delala tudi v lekarni psihiatrične bolnišnice Vojnik. Zdaj delam kot prostovoljka na telefonu za klic v duševni stiski. Poznavanje psihičnih motenj in obolenj je v družbi premalo poznano; prav tako se pozablja, da so zdravila pomagala bolnim ljudem, da lahko zaživijo sami... iz Hrastovca nas kliče na telefon kar nekaj klicateljev in prepričana sem, da bi mnogo od njih lahko zaživelo izven ustanove, v ustrezni skupnosti.
 

Po svetu imamo toliko muzejev, ki prikazujejo v glavnem isto (predmete prejšnjih dob), Muzej norosti pa je res nekaj posebnega. Upam, da vam uspe osvetliti to izjemno posebnost muzeja in najti možnost črpanja evropskih sredstev za izboljšanje delovanja.
 

Želim vam uspešno reševanje težav in vas pozdravljam.

Nada

Mirovni inštitut, "Muzej sodi v grad, svoboda pa v ljudi"

Grad Trate predstavlja nevarnost samo tistim, ki vidijo solidarnost, povezovanje, kulturo in moč ideje kot grožnjo. Mi pravimo, da je krike iz institucij potrebno slišati, da je zaprte oddelke potrebno odpreti, še posebej za ljudi, ki v življenju niso zakrivili ničesar, za kar bi jim sodišče lahko sodilo. Geografska oddaljenost in način t.i. rehabilitacije, ki pohablja samostojnost in svobodo bi morala biti stvar preteklosti. V lepši prihodnosti ljudi ne bomo zapirali v oddaljene gradove, ampak bomo te gradove obiskovali kot turisti in ljubitelji_ce kulture, zgodovine (del žalostne zgodovine je tudi dejstvo, da je prva čarovnica na Slovenskem gorela prav na dvorišču SVZ Hrastovec).

Preberite celotno pismo

Pismo podpore, Silva iz Ajdovščine

Spoštovani, odločila sem se, da vam napišem nekaj spominov iz moje zgodnje mladosti, vam v podporo, sebi kot morebitno katarzo.

Sem sestra duševno bolnega Slavkota, ki so ga ne vem natanko katerega leta - morda okoli 1965 leta, iz Dornave premestili v Hrastovec-Trate. Moj oče - preprost, neuk človek, je zmotno mislil, da je Slavko na Tratah in tako sva z očetom šla, da ga tam obiščeva. Z avtobusom iz Ajdovščine do Maribora in potem sva zelo pozno zvečer prispela do Zgornje Velke. In peš naprej po trdi temi. Iz pekarne tam blizu naju je prijazen pek pospremil do vhoda v grad, razbijal po vratih, klical in končno se je nekdo oglasil na drugi strani in povedal, da ob tisti uri pač ni možen vstop. Kot majhni deklici mi je vse skupaj ostalo v grozljivem spominu. Z očetom sva nato odšla navzdol do nekega hotela in prespala v enoposteljni sobi. Zjutraj spet v grad in tam sva izvedela, da se Slavko nahaja v Hrastovcu. Naprej se ne spominjam kako in kdaj sva sploh prišla do Hrastovca. Ob vsakem spominu na brata me stiska v prsih, boli, tudi umrl je tragične smrti, zadušil se je s hrano pri 40 letih, telegram je do mojih staršev potoval dva dni, ker v zavodu niso imeli pravega naslova in ko sem potem s pogrebno službo šla po brata, starša sta bila že bolehna, delno pokretna, torej ne bom pozabila tiste vožnje nazaj, brat je že razpadal, smrad, joj, kako bolijo spomini, pozno zvečer smo prispeli v Ajdovščino in pogreb je bil šele naslednji dan, ah, ne morem več pripovedovati. To je bilo leta 1991, takrat ni še bilo "moderno" kremirati trupel, do smrti mi bo žal, ker se nisem odločila, da bi se ustavili v Ljubljani in bi brata upepelili. 

 

Naj vam povem, da že dva dni jočem, izmivam bolečino zaradi brata, veste, sramovala sem se ga v mladosti in hkrati imela neizmerno rada. Veliko dogajanja mi je ušlo iz spomina, verjetno tudi zaradi tega, ker sem desetletja to tlačila vase. Žal nimam več koga vprašati, oče je leto po Slavkotovi smrti umrl, mama nekaj pozneje.

 

Moji spomini naj vam bodo v vzpodbudo, da vztrajate na zastavljeni poti. Žrtve institucij niso samo bolniki, varovanci, ampak tudi svojci, družinski člani, za vedno so nas zaznamovali gradovi Dornava, Cmurek, Hrastovec.....hiše groze.

Misli podpore obiskovalcev Zavoda Franko

(1) Prvič sem obiskala Muzej na gradu Cmurek v družbi skupine oseb, s podobnim interesom, ki je duševno zdravje v teoriji in praksi življenja.Sestavni del tega je tudi razumevanje norosti. 

Kot obiskovalka gradu Cmurek ugotavljam velik pomen aktivnosti na gradu Cmurek, tako s kulturnega kot tudi socialnega in družbenega vidika. 

Aktivnosti na gradu Cmurek prinašajo nove priložnosti tako za osebe z osebnim interesom kot tudi za skupine in organizacije s strokovnim in podjetno- poslovnim interesom, ki prav zaradi Muzeja norosti odkrivajo nove elemente vzpodbud za delovanje, sodelovanje, spoštovanje tega kar je bilo (zgodovina in dediščina). 

Kot obiskovalka razstav na gradu Cmurek,

Kot obiskovalka Božičnih stojnic,

Kot udeleženka dogodka Bralnega krožka,

si želim in potrebujem tovrstne spodbude za ohranitev spoštovanja zgodovine in dediščine, ki je zahtevna, a vendarle ustrezno predstavljena prav na gradu Cmurek. 

Ob temu poznavanje zgodovine, spoštovanje dediščine in kritičen odnos do le- te prinaša nove možnosti in priložnosti za delovanje, ustvarjanje, izobraževanje in sodelovanje za vse. 

Zato želim izraziti podporo Muzeju norosti in ohranitvi  le- tega.

Mateja  iz Maribora 

 

(2) 

Stojnice in druge aktivnosti ter vsebine na gradu Cmurek v Muzeju norosti si je vredno ogledat in se ob temu tudi zgodovine in njene teže zavedat.

Prav zato, da se zgodovina ne pozabi in vse kar je spoštovanja vredno npr. kulturna dediščina  v svojih različnih oblikah, ohrani in obiskovalcu predstavi. 

Muzej norosti premika meje v glavah ljudi,

Muzej norosti informira, sodeluje in povezuje. Muzej na gradu Cmurek se potrebuje tudi za to, da se človek norosti ne sramuje, ker jo lažje razume. 

Davorin iz Maribora

 

(3)

Muzej norosti  na gradu Cmurek prinaša nove možnosti sodelovanja na različnih področjih 

Udeležili smo se Bralnega krožka in drugih dogodkov in aktivnosti na gradu Cmurek.

Muzeja norosti in priložnosti za udeležbo smo se razveselili, saj predstavlja ohranjen opomin norosti, ki ni več norost ampak spoštovanje, sodelovanje z vsemi akterji.

Da norost ne bo več norost, ampak krepost.

Bojan iz Maribora

Preberite pismo podpore iz Zavoda Franko

Pismo podpore Skupnosti muzejev Slovenije

Skupnost muzejev Slovenije podpira delovanje in vizijo Muzeja norosti, ki je posebnost v slovenskem prostoru. Vsa njihova prizadevanja so prizadevanja za ohranitev dediščine našega prostora, hkrati pa daje glas tistim, ki so bili predolgo brez njega.

Zaradi tega pozivamo SVZ Hrastovec in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da ponudi Muzeju norosti pogoje za opravljanje dejavnosti ter jim pomaga pri razvoju dejavnosti.

Celotno pismo

Pismo podpore Zveze društev Moja Mura

... V zvezi društev Moja Mura lahko samo upamo, da gradu na Tratah ne doleti usoda podobnih zgodovinskih objektov, ki so bili s pomočjo birokratov »zašpekulirani« za razne sumljive kreditne malverzacije in potem dokončno propadli.
Kot lokalni akter, ki poznamo razmere, kako težko je delovati na robu države, pozivamo vse vpletene institucije, da skrajno resno pristopijo k reševanju težav, da zaščitijo delovanje Muzeja norosti in omogočijo nemoteno nadaljevanje njihovega dela v gradu Cmurek na Tratah.

Celotno pismo

Zavod Muzej norosti, Trate

+386 070 433 219

+386 31 238 877

Trate 14c, 2213 Zgornja Velka

Davčna: 50139444

Matična: 6563309000

IBAN: SI56 2900 0005 1200 434, pri UniCredit Bank

Ministrstvo za kulturo je Muzeju norosti podelilo status delovanja v javnem interesu na področju kulture in kulturne dediščine.

©2019, Muzej norosti. Proudly created with Wix.com